Tenis sem začel igrati čisto rekreativno, brez ambicij, bolj za sprostitev. Vse se je začelo s povabilom prijatelja, ki me je nekega poletnega večera povlekel s seboj na ena od lokalnih tenis igrišč. Sprva sem bil skeptičen, mislil sem, da je tenis preveč ‘tehničen’ in da bom bolj statiral kot igral. A tisti prvi večer me je čisto zasvojil. Ne samo gibanje, ampak tudi energija prostora, občutek ob vsakem zadetku žoge in dejstvo, da se z vsako uro nekaj naučiš.
Od takrat sem začel redno igrati, preizkusil sem več različnih tenis igrišč, od tistih z umetno travo, do peščenih in trdih podlag. Vsaka podlaga ima svoj značaj, vsako igrišče tudi svoj utrip. Najraje imam igrišča ob robu mesta, obdana z drevesi, kjer zrak diši po poletju in se igraš do večera, dokler se ne prižgejo reflektorji.
Najbolj cenim, kadar so tenis igrišča dobro vzdrževana – ravna podlaga, čiste mreže, urejen dostop do garderobe in vode. Ko je igrišče pripravljeno, si tudi sam bolj motiviran in fokusiran. Danes mi tenis pomeni več kot le šport, postal je del moje rutine, način sproščanja in povezovanja z ljudmi. In prav tenis igrišča so tista mesta, kjer se vedno znova najdem.
Sčasoma sem opazil, da kakovost tenis igrišča res vpliva na igro. Na nekaterih podlagah je odboj bolj nepredvidljiv, kar zna biti izziv, a te hkrati prisili, da izboljšaš gibanje in prilagodiš taktiko. Eden mojih najljubših trenutkov je zgodnje jutro na igrišču, ko je še tiho, zrak svež in imaš občutek, kot da imaš cel svet samo zase. Takrat se res osredotočim na tehniko in dihanje.
Pogosto se udeležujem tudi rekreativnih turnirjev, kjer spoznaš veliko zanimivih ljudi, različnih igralnih stilov in se res sprostiš. Tenis igrišča so zame postala prostor, kjer ne le igram, ampak se tudi razvijam, fizično in mentalno. Vsaka ura na igrišču mi nekaj da, ne glede na rezultat.