Moja izkušnja z zobni implatati se je začela precej nepričakovano. Nisem si mislila, da bom kdaj potrebovala nadomestek za zob, dokler se ni zgodilo tisto klasično: majhen problem, ki sem ga predolgo ignorirala, se je končal s tem, da zob enostavno ni bil več rešljiv. Ko ti zobozdravnik mirno pove, da bo treba razmisliti o zobni implatati, te najprej malo stisne. Mene je.
Prva misel je bila, da je implantat nekaj zapletenega, bolečega in dolgotrajnega. Potem pa sem šla na prvi posvet in ugotovila, da je to daleč najbolj naravna rešitev, kadar ti manjka zob. Ne mostiček, ne proteza, ampak nekaj, kar dejansko nadomesti korenino in se obnaša kot pravi zob.
Pregled je bil povsem sproščen. Zobozdravnica mi je razložila, kako poteka celoten postopek: najprej vstaviš titanov vijak v kost, potem počakaš, da se zaraste, na koncu nanj pride še krona, ki je izdelana po meri. Ko sem to slišala, sem prvič pomislila, da zobni implatati v resnici niso nadomestek, ampak nova priložnost za popolnoma funkcionalen zob.
Najbolj me je pomirilo dejstvo, da je celoten postopek presenetljivo neboleč. Bolj kot sama ideja je stresen tisti trenutek, ko jo prvič slišiš. Realnost je veliko bolj prijazna, kot si večina ljudi predstavlja.
Ko sem imela vstavljeni zobni implatati, je bilo okrevanje hitro in enostavno. Prvi dan sem bila previdna, drugi dan že skoraj pozabila, da je v ustih nekaj novega. Ko je prišel čas za krono, sem bila navdušena – barva popolnoma enaka mojim zobem, oblika naravna, občutek pa še boljši.
Zobni implatati so me naučili nekaj pomembnega. Da je včasih bolje sprejeti sodobno rešitev, kot se dolgo mučiti s praznino, občutki sramu ali neudobjem. Da kakovosten implantat ne povrne samo funkcije, ampak tudi samozavest.
Danes, ko nekdo omeni zobni implatati, ne pomislim več na kirurške posege ali strah. Pomislim na udobje, stabilnost in občutek, da sem dobila nazaj del sebe. Pomislim na to, kako zelo se je spremenila moja samozavest, ko sem spet lahko brezskrbno ugriznila, se nasmehnila in govorila.